ECB brez sprememb na prvem zasedanju letos, a pozorno spremlja moč evra

Svet Evropske centralne banke (ECB) je prvo monetarno zasedanje letošnjega leta po pričakovanjih sklenil z odločitvijo, da obrestne mere še petič zapored ohrani na trenutni ravni, saj se je inflacija januarja spustila celo pod dvoodstotni cilj ECB, gospodarska rast pa je stabilna.

Depozitna obrestna mera ostaja pri dveh odstotkih, obrestna mera operacij glavnega refinanciranja pri 2,15 odstotka, obrestna mera mejnega posojila pa pri 2,4 odstotka. ECB jih ni spremenila od junija lani, ko je prekinila niz sedmih zaporednih nižanj.

Kot so v izjavi za javnost zapisali pri ECB, posodobljena ocena “ponovno potrjuje, da bi se morala inflacija srednjeročno stabilizirati na ciljni ravni dveh odstotkov.” Pri tem so dejali, da gospodarstvo ostaja odporno v zahtevnem globalnem okolju. Poudarili so, da rast podpirajo nizka brezposelnost, dobre bilance podjetij v zasebnem sektorju, postopno uvajanje javnih izdatkov za obrambo in infrastrukturo ter podporni učinki preteklih nižanj obrestnih mer.

“Hkrati so obeti še vedno negotovi, zlasti zaradi negotovosti glede svetovne trgovinske politike in geopolitičnih napetosti,” so dodali. Svet ECB se kot običajno ni zavezal vnaprej določeni ravni obrestnih mer, ampak se bo odločal na podlagi ažurnih podatkov.

Inflacija pod nadzorom

Odločitev je na tiskovni konferenci podrobneje pojasnila predsednica ECB Christine Lagarde. Kot je dejala, se je gospodarska aktivnost v območju z evrom v zadnjem četrtletju lanskega leta povečala za 0,3 odstotka, predvsem zaradi rasti storitev, v največji meri informacijskih in komunikacijskih storitev. A tudi proizvodni sektor je po njenem odporen, kljub globalni negotovosti v dobavnih verigah. Kot že na prejšnjih konferencah je dejala, da bi morala EU izkoristiti polni potencial evropskega skupnega trga, pri čemer je kot priporočene ukrepe navedla integracijo skupnega trga oziroma kapitalsko unijo ter uvedbo digitalnega evra.

Dan pred odločitvijo je statistični urad Eurostat objavil podatke o januarski inflaciji v evrskem območju, ki se je na letni ravni znižala z decembrskih dveh odstotkov na 1,7 odstotka. Decembra so pri ECB napovedali, da pričakujejo inflacijo pod dvema odstotkoma tako letos kot prihodnje leto.

Medtem je lanska gospodarska rast po prvih ocenah Eurostata znašala 1,5 odstotka, kar je rahlo nad decembrsko napovedjo banke (1,4 odstotka), a bi lahko bila številka še predmet revizij. Za letos je ECB decembra napovedala 1,2-odstotno rast, za prihodnje leto pa 1,4 odstotka.

Lagarde je razdelala inflacijsko sliko. Kot pravi, se je upočasnila rast cene energije, pospešila pa rast cen hrane. Jedrna inflacija, ki ne upošteva cen hrane in energije, se je znižala. Cene blaga se dražijo hitreje, rast cen storitev pa se umirja, je dejala.

Močan evro

Zunanje okolje je zahtevno, je dejala predsednica ECB in pri tem navedla carine ameriškega predsednika Donalda Trumpa in močan evro v zadnjem letu v primerjavi z dolarjem. Tveganje so tudi geopolitične napetosti, Lagarde je posebej izpostavila vpliv vojne v Ukrajini.

Evro se krepi v primerjavi z dolarjem, nedavno je po skoraj petih letih prvič skočil prek meje 1,2 dolarja za en evro. To bi lahko negativno vplivalo na evropski izvoz, saj ta z močno valuto postane manj konkurenčen, ali pa še dodatno znižalo inflacijo zaradi cenejšega uvoza.

Lagarde je poudarila, da ECB ne cilja na specifičen menjalni tečaj evro-dolar, je pa Svet ECB danes razpravljal o zadevi. “Skupaj smo opazili, da je dolar v primerjavi z evrom merljivo izgubil vrednost, vendar ne v zadnjih nekaj dneh – ampak od marca 2025. Od poletja niha znotraj omejenega razpona. Na podlagi tega opažanja smo torej sklenili, da je vpliv apreciacije menjalnega tečaja od lanskega leta vključen v naš osnovni scenarij,” je dejala Lagarde.

“Vedno spremljamo, ali se vpliv prenaša po pričakovanjih in kako vpliva na našo reakcijsko funkcijo,” je dodala in poudarila, da je trenutna raven evra v primerjavi z dolarjem blizu povprečja za valutni par, odkar je bil leta 1999 uveden evro.

Brez sprememb tudi na Otoku

Pred ECB je v četrtek o obrestnih merah odločala tudi britanska centralna banka Bank of England (BoE). V Združenem kraljestvu so odločevalci pustili obrestno mero nedotaknjeno pri 3,75 odstotka, a je opazovalce presenetil tesen izid glasovanja: namesto pričakovanih 7 glasov za mirovanje in dveh proti je za ohranitev obrestnih mer glasovalo pet članov monetarnega odbora, štirje pa so glasovali za rez obrestnih mer.

Pri BoE so dejali, da bodo obrestne mere po vsej verjetnosti znižane v prihodnje. Vlagatelji sedaj pričakujejo en rez v aprilu in naverjetneje še en rez do konca leta, piše Bloomberg. Guverner banke Andrew Bailey je pričakovanja obrestne mere pri 3,25 odstotka označil za “razumna”.

Do aprila tudi centralna banka pričakuje vrnitev inflacije na ciljno raven dveh odstotkov, za celotno leto pa je znižala napoved z 2,8 na 2,1 odstotka. Pri tem pričakuje tudi nižjo gospodarsko rast kot v prejšnji napovedi, letos naj bi znašala 0,9 odstotka.